Tukaj boste našli napotke za potrebne ukrepe ob ugotovitvi bolezni modrega jezika:
Po zloženki lahko brskate znotraj te strani ali pa kliknete povezavo v oklepajih na koncu strani.
[pdf-embedder url=”http://www.veterinarius.club/wp-content/uploads/2016/12/Brosura___2016.pdf”]
(Vir: http://www.uvhvvr.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/AKTUALNO/Brosura___2016.pdf)
Ptice, podobno kot ostala živa bitja, poginjajo zaradi razli?nih vzrokov: starost, poškodbe, okužbe s patogenimi mikroorganizmi in drugih bolezni.
Med boleznimi je trenutno najbolj aktualna visokopatogena aviarna influenca (HPAI) podtipa H5N8, ki je prisotna tudi v Evropi. Virus H5N8 je nevaren za doma?o perutnino in prostožive?e vodne ptice.
?e opazite osamljen primer poginjene ptice pevke (npr. sinica, š?inkavec, vrabec, kos, zelenec, golob, taš?ica…), pri ostalih pticah v okolici pa ne opazite sprememb v obnašanju, lahko tako ptico poberete tako, da:
uporabite rokavice za enkratno uporabo,
vre?o, v katero boste pobrali ptico, izvihate ?ez rokavice in tako poberete ptico, da ne pridete v direkten stik s truplom,
vre?o s ptico zaprete in jo skupaj z rokavico odvržete med odpadke,
roke si po kon?anem postopku dobro operete z milom.
?e najdete poginjene prostožive?e vodne ptice (npr. raca, labod, ?aplja, pobrežnik, galeb….) ali ujedo (kanja, sokol, kragulj, postovka, sove..), obvestite Center za obveš?anje ali Veterinarsko-higiensko službo.
Prav tako takoj obvestite omenjeni službi v primeru, ko naletite na ve? poginjenih ptic na isti lokaciji oziroma poleg poginjene ptice opazite neobi?ajno obnašanje pri ostalih pticah (padanje, zavijanje z glavo, težave pri gibanju, zamazano perje okrog kljuna, kloake, bruhanje, krvavitve, otekline na razli?nih delih telesa, kihanje, smrkanje).
Od konca oktobra 2016 se je po Evropi za?el pojavljati nov podtip visoko patogene aviarne influence H5N8. Bolezen so pri prostožive?ih pticah in perutnini oziroma pticah v ujetništvu potrdile Madžarska, Poljska, Nem?ija, Avstrija, Nizozemska, Danska, Švedska, Finska, Francija, Rusija in Ukrajina. Na Hrvaškem, v Švici, Romuniji in Srbiji pa se je do sedaj bolezen pojavila le pri prostožive?ih pticah. Najve? pojavov pri perutnini so zabeležili v Nem?iji in na Madžarskem.
Državno središ?e za nadzor bolezni je 9. 12. 2016 zaradi navedene situacije sklenilo, da se v Sloveniji prepove razstave in zbiranja perutnine in ptic. Priporo?ljivo je zadrževanje perutnine v zaprtih prostorih oziroma na na?in, da se prepre?i stik s prostožive?imi pticami, krmljenje in napajanje perutnine pa naj bo v zaprtih oziroma v pokritih prostorih. Državno središ?e za nadzor bolezni odsvetuje tudi krmljenje prostožive?ih vodnih ptic zaradi nepotrebnega koncentriranja ptic na posameznih mestih.
(Vir: http://www.uvhvvr.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/5962/)
V zimskem ?asu so na UVHVVR in MKGP naslovljene številne pobude in izrazi ogor?enja javnosti v zvezi s prezimovanjem pašnih živali na prostem.
Glede na navedeno, v nadaljevanju posredujemo obrazložitev o prezimovanju živali na prostem.
Prezimovanje pašnih živali na prostem je vse bolj pogost na?in reje, ki pod pogojem, da je izveden na pravilen na?in, ne predstavlja tveganja za dobrobit živali. Na prostem lahko prezimujejo razli?ne vrste živali. Primerne za tako rejo so govedi (predvsem krave dojilje, presušene krave, plemenske telice), ovce in konji. Prezimovanje krav v obdobju mle?nosti na prostem za rejce predstavlja ve?ji izziv, saj je tem živalim treba nuditi poseben režim krmljenja, da jim mle?nost ne bi padla. Potrebe po energiji, kadar nastopijo zelo mrzli dnevi, se namre? pašnim živalim pozimi pove?ajo za 15-20%. Takrat živali pojedo ve? krme, da si zagotovijo dovolj energije za vzdrževanje telesne temperature.
Rejec, ki se odlo?a za prezimovanje svojih živali na prostem, se mora najprej dobro seznaniti s posebnostmi vremenskih razmer (temperature, padavine, veter) in drugimi okoljskimi zna?ilnosti obmo?ja, na katerem namerava prezimiti svoje živali (teren, vodotoki, možne poplave, hudourniki, plazovi, itd.).
Pomembna je dobra telesna kondicija živali v za?etku zime. Tako kot skozi vso leto, tudi pozimi velja, da morajo biti živali na prostem zavarovane pred neugodnimi vremenskimi razmerami, plenilci in drugimi nevarnostmi. V neugodnih vremenskih razmerah morajo imeti na voljo najmanj zaš?ito pred mo?nim vetrom in suh prostor oziroma suho mesto za po?itek. Zavetje je lahko naravno (grmovje, gozd) ali grajeno. Zagotovljena mora biti zadostna koli?ina krme in pitne vode.
V ?asu hudega mraza je pomembno, da so živali ?iste in suhe, saj ima mokra in z blatom zamazana dlaka zmanjšano izolacijsko sposobnost.
Zimske temperature v Sloveniji so navadno med 0°C in 5°C, redko -10°C ali -15°C. Te podnebne razmere so zelo primerne za prezimovanje ovc in drugih pašnih živali na prostem.
Pomembne prednosti ustreznega prezimovanja pašnih živali na prostem vklju?ujejo ve?jo splošno odpornost živali, ve?jo prirejo mesa in ima ugoden vpliv na zdravje gibalnih organov živali.
Pogoje za prevoz živali v nizkih temperaturah najdete tukaj.
(Vir: http://www.uvhvvr.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/5958/)