Tukaj boste našli napotke za potrebne ukrepe ob ugotovitvi bolezni modrega jezika:
Po zloženki lahko brskate znotraj te strani ali pa kliknete povezavo v oklepajih na koncu strani.
[pdf-embedder url=”http://www.veterinarius.club/wp-content/uploads/2016/12/Brosura___2016.pdf”]
(Vir: http://www.uvhvvr.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/AKTUALNO/Brosura___2016.pdf)
Ptice, podobno kot ostala živa bitja, poginjajo zaradi različnih vzrokov: starost, poškodbe, okužbe s patogenimi mikroorganizmi in drugih bolezni.
Med boleznimi je trenutno najbolj aktualna visokopatogena aviarna influenca (HPAI) podtipa H5N8, ki je prisotna tudi v Evropi. Virus H5N8 je nevaren za domačo perutnino in prostoživeče vodne ptice.
Če opazite osamljen primer poginjene ptice pevke (npr. sinica, ščinkavec, vrabec, kos, zelenec, golob, taščica…), pri ostalih pticah v okolici pa ne opazite sprememb v obnašanju, lahko tako ptico poberete tako, da:
uporabite rokavice za enkratno uporabo,
vrečo, v katero boste pobrali ptico, izvihate čez rokavice in tako poberete ptico, da ne pridete v direkten stik s truplom,
vrečo s ptico zaprete in jo skupaj z rokavico odvržete med odpadke,
roke si po končanem postopku dobro operete z milom.
Če najdete poginjene prostoživeče vodne ptice (npr. raca, labod, čaplja, pobrežnik, galeb….) ali ujedo (kanja, sokol, kragulj, postovka, sove..), obvestite Center za obveščanje ali Veterinarsko-higiensko službo.
Prav tako takoj obvestite omenjeni službi v primeru, ko naletite na več poginjenih ptic na isti lokaciji oziroma poleg poginjene ptice opazite neobičajno obnašanje pri ostalih pticah (padanje, zavijanje z glavo, težave pri gibanju, zamazano perje okrog kljuna, kloake, bruhanje, krvavitve, otekline na različnih delih telesa, kihanje, smrkanje).
Od konca oktobra 2016 se je po Evropi začel pojavljati nov podtip visoko patogene aviarne influence H5N8. Bolezen so pri prostoživečih pticah in perutnini oziroma pticah v ujetništvu potrdile Madžarska, Poljska, Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Danska, Švedska, Finska, Francija, Rusija in Ukrajina. Na Hrvaškem, v Švici, Romuniji in Srbiji pa se je do sedaj bolezen pojavila le pri prostoživečih pticah. Največ pojavov pri perutnini so zabeležili v Nemčiji in na Madžarskem.
Državno središče za nadzor bolezni je 9. 12. 2016 zaradi navedene situacije sklenilo, da se v Sloveniji prepove razstave in zbiranja perutnine in ptic. Priporočljivo je zadrževanje perutnine v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, krmljenje in napajanje perutnine pa naj bo v zaprtih oziroma v pokritih prostorih. Državno središče za nadzor bolezni odsvetuje tudi krmljenje prostoživečih vodnih ptic zaradi nepotrebnega koncentriranja ptic na posameznih mestih.
(Vir: http://www.uvhvvr.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/5962/)
V zimskem času so na UVHVVR in MKGP naslovljene številne pobude in izrazi ogorčenja javnosti v zvezi s prezimovanjem pašnih živali na prostem.
Glede na navedeno, v nadaljevanju posredujemo obrazložitev o prezimovanju živali na prostem.
Prezimovanje pašnih živali na prostem je vse bolj pogost način reje, ki pod pogojem, da je izveden na pravilen način, ne predstavlja tveganja za dobrobit živali. Na prostem lahko prezimujejo različne vrste živali. Primerne za tako rejo so govedi (predvsem krave dojilje, presušene krave, plemenske telice), ovce in konji. Prezimovanje krav v obdobju mlečnosti na prostem za rejce predstavlja večji izziv, saj je tem živalim treba nuditi poseben režim krmljenja, da jim mlečnost ne bi padla. Potrebe po energiji, kadar nastopijo zelo mrzli dnevi, se namreč pašnim živalim pozimi povečajo za 15-20%. Takrat živali pojedo več krme, da si zagotovijo dovolj energije za vzdrževanje telesne temperature.
Rejec, ki se odloča za prezimovanje svojih živali na prostem, se mora najprej dobro seznaniti s posebnostmi vremenskih razmer (temperature, padavine, veter) in drugimi okoljskimi značilnosti območja, na katerem namerava prezimiti svoje živali (teren, vodotoki, možne poplave, hudourniki, plazovi, itd.).
Pomembna je dobra telesna kondicija živali v začetku zime. Tako kot skozi vso leto, tudi pozimi velja, da morajo biti živali na prostem zavarovane pred neugodnimi vremenskimi razmerami, plenilci in drugimi nevarnostmi. V neugodnih vremenskih razmerah morajo imeti na voljo najmanj zaščito pred močnim vetrom in suh prostor oziroma suho mesto za počitek. Zavetje je lahko naravno (grmovje, gozd) ali grajeno. Zagotovljena mora biti zadostna količina krme in pitne vode.
V času hudega mraza je pomembno, da so živali čiste in suhe, saj ima mokra in z blatom zamazana dlaka zmanjšano izolacijsko sposobnost.
Zimske temperature v Sloveniji so navadno med 0°C in 5°C, redko -10°C ali -15°C. Te podnebne razmere so zelo primerne za prezimovanje ovc in drugih pašnih živali na prostem.
Pomembne prednosti ustreznega prezimovanja pašnih živali na prostem vključujejo večjo splošno odpornost živali, večjo prirejo mesa in ima ugoden vpliv na zdravje gibalnih organov živali.
Pogoje za prevoz živali v nizkih temperaturah najdete tukaj.
(Vir: http://www.uvhvvr.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/5958/)
Kje nas najdete:
Veterinarius Ambulanta za živali d.o.o.
Zgornje Hoče 51d,
2311 Zgornje Hoče
